Site Overlay

Zveza društev vojnih invalidov Slovenije

  1. Organiziranost vojaških invalidov v Republiki Sloveniji

Vojaški invalidi v Sloveniji so organizirani v društva vojnih invalidov, ki so povezana v Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije.

Zveza društev vojnih invalidov Slovenije (ZDVIS) je ustanovljena 19.12.1994. Povezuje 14 društev vojnih invalidov, v katera so včlanjeni vojaški vojni invalidi iz 2. svetovne vojne in NOB Slovenije ter vojne za Slovenijo 1991 in vojaški mirnodobni invalidi. Med člani so tudi (v manjšem številu) civilni invalidi vojne in delovni invalidi ter vdove po padlih v vojnah in vdove po umrlih vojnih invalidih, ki uživajo varstvo po zakonu o vojnih invalidih.

Vključenost v društva vojnih invalidov je izredno velika, preko 90 odstotna.

V vseh društvih vojnih invalidov je okoli 2500 članov, to so vojaški vojni in vojaški mirnodobni invalidi, družinski člani druge osebe, ki podpirajo poslanstvo društev.

V društva vojnih invalidov so vključeni tudi  drugi člani prostovoljci, ki pomagajo pri izvajanju posebnih socialnih programov in kot administrativno tehnični kader v društvih.

 

  1. Zveza društev vojnih invalidov Slovenije

ZDVIS je invalidska ter reprezentativna invalidska organizacija za vojaške vojne in vojaške mirnodobne invalide. Ustanovljena in registrirana je skladno z določili zakona o društvih kot pravna oseba zasebnega prava. Ima status organizacije, ki deluje v javnem interesu.

ZDVIS ima tudi status veteranske organizacije.

ZDVIS nadaljuje poslanstvo Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije (ZVVIS), ki je bila ustanovljena 30. septembra 1945 in delovala kot samostojna organizacija do združitve z Zvezo združenj borcev NOB Slovenije v letu 1962.

V ZVVIS so bili povezani vojaški vojni in vojaški mirnodobni invalidi iz obdobij in vojn pred drugo svetovno vojno ter vojaški vojni invalidi druge svetovne vojne in NOB Slovenije.

Med prvo in drugo svetovno vojno so na območju Slovenije delovali pokrajinski, okrožni in okrajni odbori Združenja vojaških invalidov Kraljevine Jugoslavije, ki je bilo ustanovljeno v aprilu 1919 leta v Slavonskem Brodu. Nemška, italijanska in madžarska zasedbena oblast je delovanje teh združenj prepovedala.

Značilno za današnjo ZDVIS in društva vojnih invalidov v njeni sestavi in za združenja vojnih invalidov na slovenskih tleh po prvi svetovni vojni je, da (so) povezujejo vojaške vojne invalide vseh vojn in obdobij, ki imajo priznan status vojnega invalida ter svojce padlih v vojnah in svojce umrlih vojnih invalidov, ki uživajo varstvo po zakonu o vojnih invalidih. Vojaški vojni invalidi iz vojne za Slovenijo ter svojci padlih v tej vojni so povezani v društva vojnih invalidov kot redni člani.

ZDVIS deluje na celotnem območju Republike Slovenije. V zvezo so povezana društva vojnih invalidov: Celje, Dolenjske, Posavja in Bele krajine (Novo mesto), Gorenjske (Kranj), Grosuplje, za Koroško (Slovenj Gradec), Ljubljana, Maribor, Notranjske (Cerknica), Pomurja (Murska Sobota),  Ptuj, Severne Primorske (Nova Gorica), Sežana, Slovenske Istre (Koper) in Zasavje (Trbovlje).

Vsa društva imajo status invalidske organizacije.

ZDVIS je aktivno vključena v slovensko invalidsko gibanje. Z večino delujočih invalidskih organizacij je povezana v Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS).

ZDVIS ima glede na sestavo članstva tudi značilnosti veteranske organizacije, kajti okoli 35 % vojaških invalidov ima status vojnega veterana. Kot invalidi so žrtve vojne. Od 1997 leta je zveza redna članica Svetovne federacije veteranov (SFV). V povezavi z ZZB NOB Slovenije, ZVVS Združenjem Sever in Zvezo MORiS aktivno sodeluje pri dejavnostih SFV in njenih organov. ZDVIS je podpisnica dogovora o sodelovanju domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije.

Neposredno je povezana z združenji vojaških invalidov NOB v Italiji (Furlanija-Julijska Krajina) in v Avstriji (Koroška), ki uživajo varstvo po slovenski zakonodaji, ter z združenji vojaških invalidov v Republiki Madžarski, R. Hrvaški, R. Bosni in Hercegovini in R. Srbiji ter R. Črni Gori in Furlaniji Julijski krajini v Republiki Italiji.

 

  1. Poslanstvo Zveze društev vojnih invalidov Slovenije

ZDVIS je bila ustanovljena z namenom, da ugotavlja, predstavlja in zagovarja interese in potrebe vojnih (vojaških) invalidov ter svojcev padlih v vojnah in svojcev umrlih vojaških invalidov, da jim pomaga pri uveljavljanju zagotovljenih pravic, da jim pomaga pri premagovanju življenjskih težav, ki jih povzroča invalidnost in da jim pomaga pri usposabljanju za čim bolj neodvisno življenje.

To so tudi temeljni cilji delovanja in dejavnosti oziroma poslanstva zveze, kar zveza uspešno uresničuje z izvajanjem posebnih socialnih in drugih programov. Prioriteto med programi, ki so namenjeni predvsem invalidom, imajo:

  • Ohranjevanje zdravja vojnih invalidov v naravnih in klimatskih zdraviliščih ter terapije,
  • Kompenziranje invalidnosti in ohranjanje socialnih stikov,
  • Preprečevanje in odpravljanje ovir v fizičnem in socialnem okolju ter oskrba s tehničnimi pripomočki,
  • Skrb za zdravje vojnih invalidov z rekreacijo,
  • Usposabljanje vojnih invalidov za premagovanje življenjskih težav in članov društev za delo z vojnimi invalidi,
  • Posebna informativna in založniška dejavnost vojnih invalidov ter informiranje javnosti o položaju vojnih invalidov,
  • Negovanje in ohranjanje izročil združenj vojaških invalidov, zagovarjanje in ohranjevanje zgodovinskih vrednot, ki so izbojevane v preteklosti.

 

ZDVIS je kot invalidska in reprezentativna invalidska organizacija vključena v sistem financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij, ki se izvaja preko Fundacije FIHO. Fundacija FIHO je glavni vir finančnih sredstev za delovanje, redno dejavnost in naložbe.

Kot organizacija, ki deluje v javnem interesu (izvaja dopolnilno skrb za vojaške invalide in svojce padlih ter svojce umrlih vojaških invalidov, neguje in ohranja izročila vojnih invalidov in zgodovinske vrednote) je vključena tudi v sistem sofinanciranja veteranskih in domoljubnih organizacij, ki se financirajo iz državnega proračuna.

 

  1. Namen 22. srečanja vojnih invalidov Slovenije in njihovih svojcev

Vseslovenska srečanja vojnih invalidov kot obliko vključevanja invalidov v družbeno in kulturno življenje in obliko druženja pa tudi informiranja o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo položaj varovancev po zakonu o vojnih invalidih in položaj ZDVIS v družbi, ZDVIS prireja že od leta 2000. Ta srečanja so postala že tradicionalna in so med člani društev vojnih invalidov priljubljena.

Temeljni namen srečanj je druženje ter informiranje o dejavnosti zveze. Srečanja pa so namenjena tudi obeleževanju obletnic pomembnih dogodkov.

Z letošnjim 22. srečanjem se bomo v ZDVIS spomnili tudi pomembnih dogodkov iz naše zgodovine. Obeležili bomo 27. obletnica ustanovitve Zveze društev vojnih invalidov Slovenije.

 

Spomnili se bomo tud na:

30 let samostojne Slovenije,

80 – letnica Osvobodilne fronte slovenskega naroda,

  1. obletnica ustanovitve in delovanje Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije (30.9.1945 do 1962)
  2. obletnica ustanovitve Partizanskega (invalidskega) pevskega zbora

87 letnica smrti slovenskega generala Rudolfa Maistra

  1. obletnica ustanovitve Združenja vojaških vojnih invalidov Kraljevine SHS (Jugoslavije)

146 letnica organiziranega povezovanja vojnih invalidov na Slovenskem v društvih (Mariborsko veteransko in bolniško podporno društvo nadvojvode Friderika, 1875)

  1. obletnico nastanka (1750) prvega zakona o vojnih invalidih v tedanji Avstriji, s katerim se je začela pravna zaščita vojaških invalidov in delovanja organizacij vojnih invalidov na naših tleh.

 

 

  1. Pravni in ekonomski ter socialni položaj vojnih invalidov ter drugih varovancev (upravičencev) po zakonu o vojnih invalidih

5.1 Mednarodni pravni akti, ki urejajo zaščito in pravice invalidov

Med pomembne mednarodno pravne akte prav gotovo sodijo dokumenti Organizacije združenih narodov (OZN) kot so Deklaracija o pravicah invalidov (1975), Svetovni program delovanja v korist invalidov (1992) ter Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov (1993), ki je države politično in moralno obvezal, da uskladijo svoje invalidske politike s prejetimi pravili.

Z Amsterdamsko pogodbo (1997) je invalidnost v EU pridobila formalno pravni status. V 13. členu prepoveduje diskriminacijo katerega koli državljana EU na podlagi med drugim tudi njegove invalidnosti. Prepoved diskriminacije invalidov opredeljuje tudi Listina o temeljnih pravicah v EU (2000).

Temeljno ogrodje za invalidsko politiko je Madridska deklaracija (2002), ki nakazuje vrsto ukrepov ter aktivnosti v smeri uresničevanja socialne vključenosti invalidov v celotno družbeno okolje. Prav tako pomemben dokument je Malaška deklaracija o invalidih (2003), ki se med drugim zavzema za izdelavo mednarodne invalidske politike in zakonodaje.

Med najpomembnejše mednarodne dokumente vsekakor sodi Konvencija o pravicah invalidov, ki jo je sprejela Generalna skupščina OZN, podpisana je bila 13 decembra 2006 v New Yorku, in je v veljavi od 3. maja 2008. Slovenija je konvencijo ratificirala kot tretja država članica EU in je začela veljati v Sloveniji od 24. aprila 2008 (Ur. l. RS, 37/2008). Konvencija daje invalidom večjo vlogo v odločitvah, ki zadevajo njihovo življenje. Izbirni protokol h konvenciji pa jim omogoča, da se pritožijo na odbor strokovnjakov, če na nacionalni ravni ne bodo uspeli uveljaviti svojih pravic. Ukrepi na področjih, pomembnih za invalide (kot so na primer dostopnost, enakost pred zakonom, samostojno življenje in vključenost v skupnost, izobraževanje, zdravje, rehabilitacija, delo in zaposlovanje, ustrezna življenjska in socialna varnost), so prvič zapisani v obliki, ki je za države, ki ratificirajo konvencijo, pravno zavezujoča.

 

5.2 Splošno o ureditvi zaščite in pravic invalidov v Sloveniji

Slovenija kot članica EU naj bi pri razvoju invalidske politike upoštevale smernice, ki jih predlagajo OZN, Svet Evrope, EU in druge mednarodne ustanove. Slovenija v veliki meri sledi priporočilom in smernicam na področju invalidskega varstva. 

Varstvo vojnih invalidov kot žrtev vojnega nasilja in varstvo invalidov kot takih je v Republiki Sloveniji zagotovljeno v 50. in 52. členu Ustave, enakost in nediskriminacija pa v 14. členu (dopolnjen leta 2004). Ustave RS. Konkretne pravice in pogoje za uveljavljanje pravic vojnih invalidov ter svojcev padlih in umrlih vojnih invalidov ureja poseben zakon o vojnih invalidih. Poleg Ustave je v Sloveniji več kot 60 zakonov in podzakonskih aktov, ki urejajo invalidsko problematiko na področju socialne varnosti, zdravstvenega varstva in zavarovanja, vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja, usposabljanja za delo in pravice iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja ter olajšav in oprostitev.

 

 

5.3 Pravna zaščita in pravice vojnih invalidov v Sloveniji

Pri obravnavi pravic vojnih invalidov izhajamo iz razumevanja, da je (bil) vojni invalid poškodovan zaradi nehotene izpostavljenosti vojnim ali vojaškim in situacijam in silam razmer iz vzgiba domoljubja. Država nosi odgovornost za poškodbe ljudi v zvezi z vojnimi oziroma vojaškimi dogodki. To so razlogi, da je v sodobnih državah varstvo invalidov vojn najstarejše varstvo pred ostalimi oblikami varstva prebivalcev [1]. Da imajo vojni invalidi v oblikovanju suverenost in obrambe države ter razvijanja domoljubja pomembno mesto, v pravnem pogledu nakazuje to, da jim je država z ustavo zagotovila posebno varstvo. Zaščita vojnih invalidov zato ne sme biti mišljena kot socialna pomoč, temveč kot odškodnina za izgubljeno zdravje in tudi kot narodno priznanje.

Z osamosvojitvijo se je Slovenija obvezala, da bo v obsegu in pod pogoji, ki so jih do uveljavitve zakona o vojnih invalidih določali predpisi SFRJ, borcem, vojaškim invalidom in njihovim družinskim članom ter drugim zagotavljala varstvo. Vojni veterani in žrtve vojnega nasilja imajo v Sloveniji ustavno pravico do posebnega varstva (50. člen Ustave RS).

Po določbi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije se je začasno smiselno uporabljal jugoslovanski zakon o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (Ur. l. SFRJ, št. 68/81), ki je bil tudi podlaga za sprejem slovenskega zakona o vojnih invalidih (ZVojI; Ul. RS 63/95, 2/97, 19/97, 21/97, 75/97, 19/17 in 159/21). Slovenija pa je pravice vseh vojnih invalidov z zakonom o vojnih invalidih izenačila.

Vojni invalidi v Sloveniji so ena od petih skupin invalidov in imajo zakonsko zagotovljen status na podlagi zakona o vojnih invalidih. Pri pripravi zakona je Slovenija upoštevala akcijski program Evropske skupnosti za pomoč invalidom (Helios II) in Konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 95 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Dokumenta temeljita na načelih funkcionalne rehabilitacije, izpopolnitve izobrazbe, poklicne rehabilitacije, ekonomske in socialne integracije in na zagotavljanju neodvisnega življenja invalidnih oseb.

Obseg pravic vojnih invalidov v Sloveniji se s sprejemom slovenskega zakona o vojnih invalidih ni zmanjšal, nekoliko se je zmanjšala njihova višina. Prvotni zakon je doživel nekaj sprememb in izboljšal nekatere pomembne elemente glede uveljavljanja pravic.

[1] Organizacija skrbi za vojne invalide na Slovenskem je izredno dobro predstavljena v knjigi Vojni invalidi, pravna zaščita in organiziranost vojnih invalidov na Slovenskem, Peter Pavel Klasinc… (et  al.) (uredil Božo Repe), Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, Ljubljana, 2005.

Dodatne informacije na spletni strani – http://www.zdvis.si